(Vir: PRESIHAJOČA JEZERA NA PIVŠKEM, Janez Mulec, Andrej Mihevc, Tanja Pipan)
Ob visokih kraških vodah se pojavijo številne poplavljene površine, ki jih domačini glede na velikost in trajanje poplav različno imenujejo, npr. luže, močila, loke, lokve, mlake, ribniki, jezera ipd. Firbas (2001) v obsežni monografiji o vseh slovenskih jezerih večino presihajočih jezer s Pivškega omenja, izpušča pa Šembijsko jezero, Kljunov ribnik, Radohovsko jezero in Krajnikov dol. Glede na litera1ume vire (Habič 1975, Belec leta 1995, Firbas 2001) in pogovore z domačini danes lahko z opisnimi in lokalno-pomenskimi toponimi k presihajočim Pivškim jezerom prištevamo večje število občasno z vodo napolnjenih kraških depresij. Pri poimenovanju nekaterih jezer obstaja več različic, vendar smo se avtorji prispevkov odločili poenotiti poimenovanje.
Če se ob visokih vodah odpravimo na Pivško, na poti od severa proti jugu naletimo na sledeča jezera. Po dnu kraškega dola Jeredovce je včasih potekala pot na Bile. Dno Krajnikovega dola je redkeje poplavljeno. V najnižje ležečem Petelinjskem jezeru (532 m nad morjem) se voda zadrži najdlje, povprečno 6 mesecev na leto (Habič 1968). Po površini je največje Palško jezero. Najmočnejši izvir, ki ga polni, je estavela Matijeva jama. Kot povedo domačini, se v Klenskem dolu pri Kleniku občasno zadrži voda. Danes se za to poplavljeno površino uporablja tudi ime Klensko jezero. Zaradi nasutja dela depresije, kjer se pojavi Radohovsko jezero, ki edino leži na levi strani reke Pivke, se je njegova površina precej zmanjšala. V bližini vasi Parje leži Parsko jezero, kamor odtekajo vode iz Malega in Velikega Drskovškega jezera ter naprej proti kraškemu izviru Mišnik (Habič 1975). Domačini vedo povedati, da se vode na dnu Velikega Zagorskega jezera, ki je po površini sicer manjše od Malega Zagorskega, zadržujejo le krajši čas. V Kljunovem ribniku kraška voda bruha z velikim pritiskom zlasti iz umetne vrtine in teče v strugo Pivke. Severovzhodni del te depresije se imenuje Mali dol. Za gradom Ka1c se v dnu Velikega dola občasno zadrži voda. Če potujemo po stari vojaški poti iz Zagorja proti Baču, lahko ugledamo še dve kraški depresiji, ki sta redkeje poplavljeni: večje Bačko jezero in nekoliko višje ležeče Laneno jezero. V dnu Kalskega jezera je izkopan kanal, ki visoke vode odvodnjava v strugo reke Pivke. Šembijsko jezero je najjužnejše presihajoče jezero, ki se pojavi pri Šembijah in je bilo v dosedanjih prispevkih o presihajočih jezerih s Pivškega pogosto prezrto. Površina tega jezera je bila v času izjemno visokih voda jeseni 2000 precej velika. Voda iz višje ležečih Narič se je površinsko pretakala v nižje ležečo depresijo, imenovano Jezero. V istem obdobju sta bili zaradi visokih voda vasi Knežak in Bač prometno odrezani. Visoke vode leta 2000 so bile res izjemne, vendar domačini pogosto omenjajo, da se je v zadnjih desetletjih povprečen čas visokih voda v nekaterih jezerih skrajšal ter da se na nekaterih območjih poplavljena površina krči.
Prisotnost nekaterih presihajočih jezer lahko dobro napovemo, npr. z opazovanjem toka reke Pivke. Tok Pivke skozi Prestanek in vsaj deloma razlita struga Pivke pri Rakitniku sta zanesljiva znaka, da so v kraškem zaledju visoke vode, da delujejo kraških izviri, ki vsaj deloma napolnijo kraška jezera na Zgornji Pivki. Tudi v Podtaboru pri Podstenjšku domačini s preprostim opazovanjem izvira ob cesti vedo, da če le-ta ob visokih spomladanskih in jesenskih vodah oživi, je Šembijsko jezero zagotovo polno.
