Sveta Trojica

jezero4

 jezero4

SVETA TROJICA NAD PIVKO (referat učencev O.Š. Pivka)

Sveta Trojica je čudovit hrib na obrobju Javornikov, ki se s svojimi 1123 m ponosno dviguje nad Pivško kotlino. Je eden lepših naravnih biserov v okolici Pivke, ki privablja obiskovalce iz cele Slovenije, pa tudi iz tujine.

Dostop na vrh Svete Trojice je možen z več strani, najbolj znani pa sta izhodiščni točki v Petelinjah pri Pivki in v vasi Trnje pri Pivki. Lahko pa se pride na vrh tudi s postojnske smeri. Zložna hoja traja iz petelinjske smeri skozi Slovensko vas ter ob obrobju presihajočega Petelinjskega jezera dve do tri ure. Iz Trnja pa nas čaka še 3,5 km prijetne vožnje po dobri makadamski cesti do izhodišča za vzpon. Sama pot ni zahtevna, je dobro označena in se vzpenja v senci borovega in bukovega gozda skoraj vse do vrha. Vrh je gol, le s travo obrasel. Podoben je velikanski seneni kopici ali lonici, zato so ljudje včasih tudi imenovali ta hrib Lonica. Odkar so sezidali na hribu romarsko cerkev Sv.Trojice, gori nihče več ni rekel drugače kot Sveta Trojica.

Kdaj so postavili na vrhu cerkev, ni znano, jo pa omenja že Valvasor v 17. stoletju. O tem priča tudi letnica 1672, ki je zapisana na enem izmed tamkajšnjih kamnov. Cerkev je spadala v slavensko župnijo, stala pa je nekoliko nižje od samega vrha. Zidana je bila iz domačega kamna iz kamnoloma pod Osojnico, kamenje pa so na vrh vozili z voli. Bila je majhna in nizka, oltar pa je bil en sam. Na gori pri Sv. Trojici je bila znana božja pot, na katero so romali za praznik Svete Trojice. Cerkev je bila uničena nekako med leti 1786 in 1811. Kaplan Zabukovec navaja v knjigi Slavina (1910), da je cerkvena oblast ukinila shode zaradi mladostniškega razvrata na božji poti, cesar Jožef II. pa je dal ukiniti vse cerkve, ki niso rabile nedeljskemu bogoslužju. Trnjski cerkovnik je bil zadolžen, da je vsak konec tedna hodil v cerkev prižigat sveče.

Ker pa se je tega dela naveličal, so sklenili cerkev uničiti. Poskusili so razdreti streho iz lesenih skodel, a ker je niso mogli razkopati, so jo po nasvetu domačega župnika zažgali. Domnevno sta ogenj podtaknila domačina, ki sta kasneje zgorela v požaru v stanovanjski hiši v Kleniku, župnik pa je bil premeščen v Istro in je tam znorel.Oltar iz cerkve so prepeljali v cerkev v Slavini, del kamenja pa so porabili za gradnjo nove trnjske cerkve. O romarski cerkvi pričajo danes le še ruševine.

Ker pa so se začeli po osamosvojitvi Slovenije zopet shodovi s svetimi mašami, in sicer na praznik dela, se je oblikoval odbor za obnovo svetišča. Prizadevni posamezniki so odstranili ruševine iz objekta in njegove okolice. Lažji dostop do ruševin je omogočila tudi protipožarna preseka, ki je bila narejena na vrhu Svete Trojice leta 2000. Upajo, da bo tu nekoč cerkev spet stala. Mi pa dodajamo, da bi se postavila zraven majhna planinska koča, ki bi nudila zavetje mnogim občudovalcem tega prikupnega koščka neokrnjene narave.

Vzpon na Sveto Trojico je vsekakor poplačan s čudovitim razgledom po celotni Pivški kotlini in bližnjih vrhovih Snežnika, Nanosa, Vremščice, Planinske gore, v jasnem vremenu pa sega pogled vse do Jadranskega morja

Že leta 1967 je bil v Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije predlagan Notranjski krajinski park. Leta 1985 je bila dana pobuda, naj bi park obsegal notranjski trikotnik med Pivško kotlino, Cerkniškim in Planinskim poljem.

Leta 1998 pa je Uprava RS za varstvo narave predlagala še nadaljnjo širitev parka tako, da bi zajel še del Bloške planote in se povezal s Kočevskim parkom. Predlagala je tudi, da se park preimenuje v regijski park Snežnik.
Kot vidimo, je v regijski park Snežnik vključeno tudi področje »dežele Martina Krpana«, ki je bogato z rastlinskim in živalskim svetom.