Vas leži na valovitem delu zgornje Pivške doline, pod nižjimi vzpetinami javorniških gozdov, oddaljena okoli 7 km iz kraja Pivka. Obdaja jo valovit kraški svet s travniki in pašniki. Na sredi vasi se križajo poti iz Klenika, Parij, Juršč in Vrh korena.
Na dolnjem trgu kraljuje cerkev Sv. Miklavža na eni strani, ter kamniti križ ob glavni cesti. Na sredini trga raste spoštovanja vredna stara lipa. Nižje proti Pivki pa imamo v bivši šoli, ki so jo zgradili v času Avstro-Ogrske, kuturni dom, kjer ima svoje prostore Kulturno društvo in ob domu igrišče ter balinišče.
Vas je nastala je v 14. stoletju. Starejše hiše z latniki in vinsko trto pričajo o svojevrstnem stavbarstvu skoraj mediteranskega tipa. Zaradi oblikovanosti terena se iz gručastega jedra širijo ob komunikacijah različno veliki podaljški. Temu najbolj pripomorejo drugače oblikovane domačije, ki so, zaradi prilagajanju terenu, sestavljene iz dveh ali več objektov. Leta 1823 je bilo v njej okrog 28 domačij s gospodarskimi prostori, glavni trg s cerkvijo Sv. Miklavža pa je bil postavljen na začetek vasi v smeri Klenik. Glavni trg se je tekom časa premaknil višje, na ravnico severnovzhodno od starega. Zgodovinskih opisov, razen omemb, o vasi ni, zato lahko o razvoju sklepamo le iz franciscejskega katastra in pričevanj starejših ljudi. Nastarejše stavbe so večinoma pritlične, zidane iz kamna in ometane. Imajo strme strehe s čopi, ki so krite s bobrovcem. Hiše iz začetka 20. stoletja pa, zaradi močnejšega vpliva primorske arhitekture, plitko dvokapnico. Značilni so okrašeni kamniti stavbni členi; vratni okvirji in stebri, medtem ko so okenski okvirji bolj zadržani. Kamnite elemente so verjetno oblikovali domači mojstri, kamen pa pripeljali iz kamnolomov v okolici Pivke.
Danes je ohranjenih le še nekaj teh domačij. Večino starih hiš se jih je v zadnjih 30 letih nadzidalo, prezidalo ali podrlo, da so lahko na njihovih mestih zrasle samograditeljske in tipske mojstrovine.
Severno od vasi je obsežna kotanja z naravnim, nasutim dnom, ki je v gladini bližnje Pivške doline. Kotanjo, ki je dolga kilometer in pol in široka pol kilometra, obdajajo na severni in vzhodni strani vzpetine; Jezerščak (606m), Špiček (799m) in Škrnjak (782m). Najlažji prehodi in kotanje so na zahodni strani v smer proti Pivki na višini 560 do 570m. Ob vsakem večjem dežju se kotanja napolni z vodo, ako nastane največje kraško jezero na Zgornji Pivki. Ob močnem jesenskem deževju leta 2000, je jezero doseglo površino več kot 1,9 km2.
Palško jezero je od struge Pivke je oddaljeno 2 km proti vzhodu. Najnižja točka Palškega jezera je na nadmorski višini 542,3 m. Ob srednjem vodostaju (555 m) znaša njegova površina nekaj več kot 1 km2. Tedaj je v globeli okrog 7 milijonov m3 vode. Kadar se vodna gladina dvigne nad 552 m, dobi jezero dva zaliva, imenovana Njive in Ždink. Sredi med njima se dviga hrib Jezerščak. Vodo jezero v glavnem dobiva iz prevotljenega podzemnega krasa ob vznožju Javornikov, ob upadanju pa oskrbuje z vodo nekoliko nižje Petelinjsko jezero.