Vas Palčje leži na vzhodu zgornje pivške doline, v kraški pokrajini polni vrtač, borovcev in brinjevega grmičja. Na severu se dviga mogočen 1106m visok vrh Svete Trojice, na vzhodu veriga Javornikov z Snežnikom, goro visoko 1796 m, na jugu Šilentabor, znan po stari graščini viteza Ravbarja in na zahodu z Vremščico in Nanosom. V bližini se nahaja tudi presihajoče Palško jezero, največje med 17 presihajočimi jezeri v pivški kotlini.
Na dolnjem trgu kraljuje cerkev Sv. Miklavža na eni strani, ter kamniti križ ob glavni cesti. Na sredini trga raste spoštovanja vredna stara lipa. Nižje proti Pivki pa imamo v bivši šoli, ki so jo zgradili v času Avstro-Ogrske, kulturni dom in ob domu igrišče ter balinišče.
Vas med vojnama
Prva omemba in ime
Vas je v pisnih virih prvič izpričana leta 1498 kot Palitschach. V starejših virih se pojavlja tudi oblika Paličje, v nemščini pa Palitschje — slednja je zabeležena v Leksikonu občin kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru (Kranjsko, 1906).
Srednjeveški zapis kaže, da je današnje ime (srednjega spola, ednine) nastalo iz tožilnika množine prebivalskega imena *Paličane. To izhaja iz občnega imena *palič, ki je verjetno pomenilo ‘jezerce’ — manjšalnica slovanskega palъ, ohranjenega v slovenski besedi pal ‘blato’. Beseda je sorodna z imenom jezera Palić v Srbiji ter z nemškim Pfuhl (‘mlaka’) in angleškim pool. Ime vasi se torej neposredno navezuje na Palško jezero severno od naselja. To razlago navaja Marko Snoj v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (2009).
Kratek zgodovinski pregled Palčja
- 14. stoletje: Po lokalnih virih naj bi vas nastala v 14. stoletju. O zgodnjem razvoju je malo neposrednih pisnih virov, zato se zgodovino rekonstruira predvsem iz katastrskih podatkov, stavbne dediščine in ustnega izročila.
- 1498: Ime Palčje je v pisnih virih izpričano kot Palitschach. Po razlagi jezikoslovca Marka Snoja je ime povezano s prebivalci oziroma z besedo, povezano z manjšim jezerom oziroma mlako – verjetno s Palškim jezerom.
- 17. stoletje: V središču vasi stoji cerkev sv. Miklavža (sv. Nikolaja). Natančen čas njene gradnje ni znan, gotovo pa je obstajala že leta 1659, ko je bila ob škofovski vizitaciji v Palčju opravljena tudi birma. Cerkev omenja tudi Janez Vajkard Valvasor.
- 19. stoletje: Leta 1823 je bilo v vasi približno 28 domačij z gospodarskimi poslopji. Vas je imela značilno gručasto zasnovo, hiše pa so bile prilagojene kraškemu, nekoliko valovitemu terenu.
- 1853–1865: Cerkev sv. Miklavža je bila temeljito prenovljena; med drugim je dobila novo podobo, leta 1865 pa novo obzidje in mrtvašnico.
- Avstro-Ogrska: V vasi je bila zgrajena tudi šola, katere stavba je danes uporabljena kot kulturni dom.
- Po prvi svetovni vojni: Palčje je prišlo pod italijansko oblast. Iz tega časa je znana tudi zgodba učiteljice Ludovike Kalan, ki je v Palčju poučevala med letoma 1921 in 1924 ter pomembno sodelovala pri kulturnem življenju vasi.
- 20. stoletje: Stare domačije so se postopoma spreminjale. Veliko tradicionalnih kamnitih hiš je bilo v zadnjih desetletjih nadzidanih, prezidanih ali porušenih, zato je prvotne podobe vasi danes ohranjenih precej manj.
Posebnost vasi
Palčje je zanimivo tudi zaradi svoje stavbne dediščine. Stare hiše so večinoma pritlične, kamnite in ometane, s strmimi strehami in čopi. Na njih najdemo lepo oblikovane kamnite vratne okvirje in stebre, kar kaže na delo domačih kamnosekov. Arhitektura kaže močan vpliv kraškega oziroma primorskega prostora. Starejše hiše z latniki in vinsko trto pričajo o svojevrstnem stavbarstvu skoraj mediteranskega tipa. Zaradi oblikovanosti terena se iz gručastega jedra širijo ob komunikacijah različno veliki podaljški. Temu najbolj pripomorejo drugače oblikovane domačije, ki so, zaradi prilagajanju terenu, sestavljene iz dveh ali več objektov. Leta 1823 je bilo v njej okrog 28 domačij s gospodarskimi prostori, glavni trg s cerkvijo Sv. Miklavža pa je bil postavljen na začetek vasi v smeri Klenik. Glavni trg se je tekom časa premaknil višje, na ravnico severnovzhodno od starega. Zgodovinskih opisov, razen omemb, o vasi ni, zato lahko o razvoju sklepamo le iz franciscejskega katastra in pričevanj starejših ljudi. Nastarejše stavbe so večinoma pritlične, zidane iz kamna in ometane. Imajo strme strehe s čopi, ki so krite s bobrovcem. Hiše iz začetka 20. stoletja pa, zaradi močnejšega vpliva primorske arhitekture, plitko dvokapnico. Značilni so okrašeni kamniti stavbni členi; vratni okvirji in stebri, medtem ko so okenski okvirji bolj zadržani. Kamnite elemente so verjetno oblikovali domači mojstri, kamen pa pripeljali iz kamnolomov v okolici Pivke.
Palčje pod Italijo
Stara Gomuleva hiša
Danes je ohranjenih le še nekaj teh domačij. Večino starih hiš se jih je v zadnjih 30 letih nadzidalo, prezidalo ali podrlo, da so lahko na njihovih mestih zrasle samograditeljske in tipske mojstrovine. Severno od vasi je obsežna kotanja z naravnim, nasutim dnom, ki je v gladini bližnje Pivške doline. Kotanjo, ki je dolga kilometer in pol in široka pol kilometra, obdajajo na severni in vzhodni strani vzpetine; Jezerščak (606m), Špiček (799m) in Škrnjak (782m). Najlažji prehodi in kotanje so na zahodni strani v smer proti Pivki na višini 560 do 570m. Ob vsakem večjem dežju se kotanja napolni z vodo, ako nastane največje kraško jezero na Zgornji Pivki. Ob močnem jesenskem deževju leta 2000, je jezero doseglo površino več kot 1,9 km2.
Pogled na Triglav iz vasi