Vas Palčje

Dobrodošli v deželi presihajočih jezer

Palško jezero

 

PALŠKO JEZERO (Vir: KRAŠKA PRESIHAJOČA JEZERA PIVKA OB VISOKIH VODAH NOVEMBRA 2000  Gregor Kovačič, Špela Habič)

Palško jezero je največje izmed vseh jezer na Pivki. Nastaja severno od Palčja, v poldrugi kilometer dolgi in pol kilometra široki globeli z uravnanim, naplavljenim dnom. Od struge Pivke je oddaljeno 2 km proti vzhodu. Najnižja točka Palškega jezera je na nadmorski višini 542,3 m. Ob srednjem vodostaju (555 m) znaša njegova površina nekaj več kot 1 km2. Tedaj je v globeli okrog 7 milijonov m3 vode. Kadar se vodna gladina dvigne nad 552 m, dobi jezero dva zaliva, imenovana Njive in Ždink. Sredi med njima se dviga 606 m visok hrib Jezerščak.

  Foto: Igor Marentič

Obilno deževje v novembru leta 2000 je na Palškem jezeru povzročilo izreden porast vodne gladine, kakršnega ni bilo že preko 70 let. Ker je obrobje Palškegajezera dokaj blago naklonjeno, je voda zalila mnogo večjo površino in po dolini Gabrje skoraj oblila hriba Jezerščak in Seljivec. Cesta v Jaklovko je bila tedaj poplavljena na dveh mestih, kar se je najverjetneje zgodilo prvič, in sicer med Njivcami in Gabrjem v dolžini dobrih 300 m, med Ždinkom in Seljivcem pa še dobrih 200 m. Površina Palškega jezera je presegla 1,9 km2, količina vode v globeli pa se je več kot potrojila.

Palško jezero dobiva vodo iz več izvirov.

Najmočnejši med njimi je Matijeva jama na vzhodnem robu globeli, s stranskim vhodom na 546 m n.v. Dokler je vodna gladina jezera ne doseže, odteka iz jame manjši potok. Ko jezero tako naraste, da je celoten jamski vhod zalit, je bruhanje vode mogoče opazovati na vodni gladini, kjer nastajajo vodni mehurji. Ob upadanju gladine jezera Matijeva jama požira vodo, zato jo uvrščamo med kraške estavele.

Matijeva jama ima obliko brezna in 7 m nad stranskim še navpični vhod. V suhem obdobju je mogoče v jami opazovati zniževanje nivoja podzemne vode. Doslej najnižji izmerjeni vodostaj je bil na 516 m n.v., kar je 30 m pod vhodom v jamo (Habič 1968). Glede na to, da je vodna gladina Palškega jezera pozimi 2000 dosegla 566 m n.v., znaša izmerjena razlika med najvišjo in najnižjo gladino kraške vode pri Palčju celih 50 m. S skice Matijeve jame (Slika 15) je razvidno, da je bil doslej izmerjeni najvišji vodostaj Palškega jezera malo manj kot 558 m, torej je bila ta višina leta 2000 presežena kar za 8 m.

Na jugovzhodnem obrobju jezera leži jama Kužica, ki je prav tako estavela. Konec leta 2000 je Palško jezero seglo vse do manjše uleknine v zaledju Kužice. Voda je vrela na površje v nešteto drobnih izvirkih, raztresenih po travnikih, in pri tem izkoristila vsako špranjo, celo luknje v krtinah.

Iz Palškega jezera voda podzemno odteka skozi Matijevo jamo,

Kužico

 

ter požiralnike na dnu globeli v Trnske izvire, od tam dalje po kratkem površinskem toku kot Stržen in Tršnica doseže Pivko.  


Matijeva jama na robu jezera je znana estavela, saj ob naraščanju voda iz nje izvira, ob upadanju gladine pa skozi isto brezno ponika v podzemlje. V Matijevi jami so krasoslovci že pred več desetletji izmerili znatno nihanje vodne gladine za več kot 42m v sušnih, oziroma mokrih letih. Letošnji vodostaj je to razliko potisnil na 50m; za toliko je bila vodna gladina Palškega jezera višja od doslej najnižjega izmerjenega vodostaja v Matijevi jami.

V sušnem obdobju lepo vidni sestoji vrbovega grmičevja na dnu jezera so vsako pomlad pomembno gnezdišče ptic, predvsem penic, rjavega srakopera in velikega strnada. Vsaj polovica vrst, ki gnezdijo na tem jezeru, je zaradi ogroženosti uvrščena na rdeči seznam. Med njimi je tudi v svetovnemu merilu ogroženi kosec, za katerega je vsako gnezdilno območje še kako dragoceno.

Pozimi jezero zamrzne, seveda če je voda.