Vas Palčje

Dobrodošli v deželi presihajočih jezer

Cerkev Svetega Miklavža

Kdaj je bila cerkev zgrajena ni znano, gotova pa je stala 1659, kot to zapisuje Janez Zabukovec v svoji knjigi. Prav tako ni nobenih ohranjenih načrtov ali drugih dokumentov, iz katerih bi bilo moč razbrati arhitekturo cerkve. Glede na okoliške cerkve iste starosti in takrtatno aritekturo, pa je možno predvidevati, da se je cerkev spreminjala, kot je prikazano v podnji študiji.

Študija razvoja cerkve Sv. Miklavža (Avtor: Matevž Česnik)

Zgrajena verjetno tako.

Pred prenovo od leta 1853 do leta 1861.

Po letu 1861.

Leta 1865 dobi cerkev novo obzidje in mrtvašnico.

Ter fasada.

 


Tako je Janez Zabukovec leta 1910 v svoji knjigi SLAVINA opisal cerkev Sv. Miklavža.

 

Podružnica sv. Nikolaja v Paličju.

Najdaljnjejša vas je Paličje, od Slavine po cesti dve uri daleč, od Klenka proti vzhodu naprej pol ure, tudi iz Trnja proti jugovzhodu se pride v dobri pol uri. Iz Trnja ne drži nobena pot naravnost v Paličje, treba je skakati čez kamenje in ograde, časih prideš na križpot, kjer se gozdna pota na vse strani križajo, da ne veš, po kateri bi jo udaril, ako nisi domač in vajen. Ne­varno je zlasti ob silni burji in sneženem metežu, da ne zaideš. L. 1895. je šla stara ženica po nauku iz Trnja v Paličje domu, pa je zašla, ker je metlo, namesto proti Paličju, obrnila se je proti gozdu in revica zmrznila. Precej, ko se pride v vas, stoji cerkev sv. Nikolaja. Kdaj je bila postavljena, ni znano. Gotovo je že stala l. 1659., ker je bila takrat ob generalni vizitaciji škofovi celo birma v Paličju, birmanih je bilo 28. Tudi Valvasor jo omenja .

Kakšna je bila stara cerkev, izvemo iz poročila župnika Lorenzuttija 1. 1811.: Sezidala jo je soseska, ne ve se, kdaj, prostora ima za 280 duš, oltarje ima zelo slabe, sicer je pa še v dobrem stanju 1).

Prenovljena je bila v letih od 1853. do 1861. Na­redili so nov stolp, žagrad in kor, cerkev samo pa vzdignili in obokali. Začeli so zidati že 1. 1853., a l. 1854. so zidanje odložili na boljše čase. Po mnogem dreganju so nadaljevali začeto delo 1. 1856., dovršili pa 1. 1861. Vseh stroškov je bilo 4388 gld. 63 kr. Zidala je soseska sama v lastni režiji. V svoji zunanjosti in notranjščini je pališka. cerkev podobna drugim cerkvam na Pivki.

Veliki oltar je bil napravljen 1. 1836. za 243 gld. Postavil ga je Jožef Kušljan, a ni bil nič posebnega, bilo je surovo delo. Dali so torej napraviti nov oltar iz kamna Janezu Vurniku; Stal je 2500 K. Posvetil ga je knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič dne 8. julija 1907.

Stranska lesena oltarja sta posvečena eden sv. Mar­jeti, drugi sv. Magdaleni.

Zakristija je na evangelij ski strani svetišča, pod korom za vrati je izpovednica.

L. 1896. je cerkev dobila nov križev pot, ki je stal 260 gld. Blagoslovil ga je P. Jožef Bizovičar dne 20. septembra 1896. Nov šamoten tlak je bil položen v cerkvi 1. 1898. Stroškov je bilo 650 gld.

Stolp je v pročelju cerkve, zdolaj klonica. L. 1893. je bila streha pokrita z bakrom, kar je stalo do 1100 gld.

L. 1848. so bili vsi trije zvonovi novi, 1. 1883. pa so napravili zopet nov veliki zvon, ki je težak 612 kg ali 10 1/2 centov, glas ima fis. Ulil ga je Albert Sa­massa v Ljubljani. V stolp so ga obesili dne 2. de­cembra 1883. Obesil ga je Janez Oblak iz Lučin, ob­enem prenaredil jarme vsem trem ter napravil novo tramovje. Poprejšnji mali zvon, 146 kg težak, so poslali v Ljubljano in do plačali še 773 gld. 30 kr. Stroški za jarme in drugo so znašali 399 gld. 97 kr. Plačalo se je vse iz cerkvenih dohodkov. Paličani so si želeli večji zvon med drugim tudi zato, ker se po zimi, kadar hudo' mete, na "gmajni" ravnajo po glasu zvonov. Prigodilo se je že, da so se ljudje na poti iz Zagorja po noči oteli le po tem, da so šli in si pomagali iz zametov za zvonom, katerega so slišali iz stolpa pališke cerkve.

Na čast sv. Florijanu zvoni namreč po noči, pozneje, ne obenem zavemarijo.

L. 1874. so dali napraviti novo uro v stolpu za 120 gld.

V cerkvi sta pokopana dva duhovnika: 1. Ludovik Varovič, kaplan iz Juršič. Umrl je 27. novembra 1709. star 59 let. 2. Domačin Jernej Česnik iz Paličja. Umrl 17. februarja 1730., star 30 let.

Okrog cerkve je obzidano pokopališče. Mrtvašnico so sezidali in napravili novo obzidje 1. 1865. Pokopa­lišče je bilo razširjeno 1. 1889., takrat so prestavili tudi mrtvašnico. Stroški 346 gld. so se plačali iz cerkvenega.

Nekdaj so se od župnije opravljale soseskine maše sledeče dni: na sv. Justina na oltarju sv. Magdalene; 2. maja na oltarju sv. Magdalene; 12. maja na oltarju sv. Marjete; na sv. Servula; 5. nedeljo po veliki noči blagoslovljenje polja; 9. julija prenesenje sv. Nikolaja; 12. julija; na Magdalenino; 31. julija posvečenje oltarja sv. Nikolaja; 5. avgusta; 18. avgusta posvečenje oltarja sv. Marjete 1626; 10. septembra; 3. ned. septembra po­svečenje oltarja sv. Magdalene; Il. oktobra; na sv. Luka; na Miklavževo ; 29. decembra na oltarju sv. Magdalene; na Silvestrovo pri sv. Marjeti.

Kaplanskih oficiatur je sedaj šest, župnik opravlja tri.

Cerkev je imela travnike: 1. Lavranka; 2. Jezir v jezirnici; 3. Devc v Jezeru.

Po priznatku župnika de Leo iz 1. 1690.1) je imela cerkev sv. Nikolaja in sv. Marjete, ki je sedaj ni več, skupno sledeče dohodke: 1.) Od enega travnika 5 gld. 2.) Cerkvenik cerkve sv. Marjete plačuje 6 gld. 3.) Desetine 3 gld. 4.) Od posojila 100 dukatov 6 gld. 5.) Od ovc pri podložnikih spolovina 8 gld.

1). "Nescitur quando aedificata ab ipsa communitate, con­tinens 280 ani mas, in altaribus valde deficiens. in reliquis utcunque in bono statu."

(Vir: Zavod za spomeniško varstvo Nova Gorica, 17.01.1989, prof. Emil Smole, direktor)

Cerkev je situirana sredi vasi na enem koncu zelo obsežnega trga. Na tem trgu stoji tudi znamen­je. Znamenje je postavljeno na kamnit podstavek, iz katerega izhaja okrogel trebušast steber, ki se zaključuje v močno profiliran kapitel, iz katerega izhaja kamnit križ. z reliefno oblikovanim Križanjem.

Cerkev se nahaja v obsežni zidani ogradi, ki obdaja tudi pokopališče. Cerkev je bila omenjena že leta 1659, prav tako pa je omenja v svojem delu tudi Valvazor. Iz poročila župnika Lorenzuttija iz leta 1811 izhaja, da so jo zidali vaščani. Prenovljena je bila cerkev v letih od 1853 do 1861. V tem času so napravili nov zvonik, zakristijo in kor, samo cerkev pa so vzdigni i in obokali. Gradbena dela so se začela leta 1853, vendar so leta 1854 dela za nekaj časa odložili. Nadalje­vali so jih šele čez dve leti in končali leta 1861.

V cerkveni ogradi se na zahodni strani nahaja pilastrski vhod. Pred pilastrskim vhodom stojijo stare lipe.

Cerkev je pravilno orjentirana in od vzhoda proti zahodu si sledijo: prezbiterij, ladja in zvonik.

Prezbiterij je trostrano zaključen in ima v južni steni pokončno pravokotna, zgoraj polkrožno zaključeno in močno navznoter porezano okno, ki je tudi zamrežena. V temenu tega okna je letnica 1653. V severovzhodni in jugovzhodni poševni stranici prezbiterija je zgoraj zidana okrogla odprtina. Zgoraj poteka profiliran venčni zidec. Kritina prezbiterija pa so korci. Ladja je na vsaki strani za okoli 60 cm širša od prezbiterija. V južni steni ima dve precej visoki pokončno pravokotni in polkrožno zaključeni okni, ki sta navznoter porezani in zamreženi. Dve prav takšni ima ladja tudi v severni steni, pod napuščem pa tudi v ladji poteka profiliran venčni zidec. Ladja ima šivane robove.

Ob zahodno stran ladje je prirezan čokat zvonik, ki ga dva profilirana kamnita zidca delita v tri etaže. Spodnji profiliran zidec je zelo izrazit, medtem ko je vrhnji nekoliko tanjši. Tudi ta zidec je položen na kamnite konzolice v obliki črke S. V zahodni steni zvonika. se odpira. kamnit in polkrožno zaključen portal s profiliranima bazama, kapiteloma in temenskim ključem v centru loka. Nad volutastim temenskim ključem je plošča z reliefnim Kristusom in letnico 1878. Spodaj je napis: CIRKV NIKOLAUS. Nad tem reliefom se nahaja okrogla kamnita lina., Takšna okrogla kamnita lina je tudi v zahodni steni zvonika in sicer v drugi etaži. V gornji etaži zvo­nika imamo na severni in južni strani po eno s kamnitim okvirjem obdano monoforo, ki je polkrožno zaključena. Nad vsako monoforo je okrogla urna številčnica. V zahodni steni te etaže pa se nahaja visoka bifora, katere polkrožna loka se opirata na stebrič, ki ima porezane robove. Zvonik pokriva streha, ki ima v spodnjem delu nekoliko blažji naklon in štiristrano piramidno obliko s porezanimi robovi, ki se nato v zgornjem delu strehe strmo dvigne v šesterostrano koni­často piramido. Na vrhu je jabolko in križ. Streha zvonika je pokrita s pločevino.

Zakristija je prizidana ob severno steno prezbiterija in ima enokapno s korci krito streho ter pokončno pravokoten kamniti portal v zahodni steni. V zahodni steni je ena pokončno pravokotna kamnita in zamrežena okenska odprtina. Nad tem oknom je še majhna okrogla lina.

Pod lopo vodi v cerkveno ladjo zelo lep kamnit portal. Ta portal ima dekorirano bazo, profili­rana podboja, ki imata v spodnjem delu stilizirano rastlinsko ornamentika. Portal je zgoraj ob­likovan v lok, ki je močno potlačen in profiliran. V notranjščini ja prezbiterij za eno stopni­co dvignjen nad ladjo, trostrano zaključen in popločan s terazo ploščicami. Prezbiterij ima rebrast zvezdast obok in v temenu se nahajata dva okrogla ploščata sklepnika. V severni steni prezbiterija se nahaja pokončno pravokoten kamnit portal, ki vodi v zakristijo. Tudi zakris­tija je popločena s terazo ploščicami. Slavolok, ki loči prezbiterij od ladje je po fakturi pov­sem soroden slavoloku podružne cerkve v Kleniku. Ima dekorativne podstavke obeh pilastrov,ki sta ob robovih porezana na ajdovo zrno. Kapitela sta enostavna in plofilirana, nad njima pa se loči polkrožen lok.

Ladja je pravokotna in popločena s terazo ploščicami. V severni in južni steni se v sredini na­haja po en pilaster s plofilirano bazo in kapitelom. Oba pilastra sta preko banjastega oboka povezana z oprogo. V zahodnem delu je kor, ki ga opirata dva stebra s kockastima bazama, trebušastima trupoma in toskanskima kapiteloma. Srednji lok med stebroma je potlačen, stran­ska dva pa sta polkrožna. Ograja kora je ravna. Ob desnem kornem stebru stoji kamnit kropilnik s pecljastim spodnjim delom in čašastim skledastim nastavkom.

V prezbiteriju je poprej stal oltar, ki ga je postavil Jožef Kušljan, Leta 1836 je bil :ta oltar postavljen. Leta 1907 pa je nastal sedanj i pseudogotski oltar, k:1 ga je izd ela1 Janez Vurnik.

V centru oltarja je kip sv. Nikolaja, na eni strni kip sv. Jožefa, na drugi pa sv. Alojzija. Na oltarnih prehodih sta še dva kipa sv. Frančiška in sv. Antona.

V ladji je levi stranski oltar izdelan v lesu in obrtniško delo. V centru ima sliko olje-platno, ki je zgoraj polkrožno zaključena in predstavlja Ano in Marijo. Slika je desno spodaj signirana Štefan Šubic P.1865. Desni stranski oltar je istega tipa kot levi. V levem spodnjem delu je napis: Iz novga naredu Štefan Šubic iz Polan n.39 z Bogom in Marijo 1865. Tudi v tem oltarju se nahaja slika olje-plat­no, pokončno pravokotne in zgoraj polkrožno zaključene oblike ter predstavlja sv. Magdaleno. Tudi ta slika je desno spodaj signirana: Štefan Šubic slikar 1865.

Izpod stropa ladje visi lestenec s steklenimi obeski v raznih barvah.

Leta 1896 je bil napravljen križev pot. Leta 1874 pa so napravili novo uro v zvoniku.

Pomembne letnice:

·         V zahodni steni zvonikove lope je relief Kristusa z letnico 1857 in napisom: ZIRKU S. NIKOLAUS

·         Okno v južni prezbiterija ima letnico 1633.

·         Slika Sv. Magdalene o.pl. v desnem stranskem oltarju je signirana v desnem spodnjem kotu: Štefan Šubic 1865.

·         Na oltarju je še napis: Iz nouga naredu Štefan Šubic iz Polan N.39 Z Bogam in Marija 1865

·         Slika o. pl. Sv. Ane (Marjete) je signirana v desnem spodnjem kotu: ŠTEFAN ŠUBlC 1865 P.

·         Glav1i oltar Sv. Miklavža je zadaj datiran z letnico 1907.

/Spomeniški elaborat/